Moker oz. svež ali suh les?
Tako kot že v kakšnem prejšnjem članku, naj tudi tokrat za uvod napišem, da je članek sestavljen na osnovi lastnih izkušenj in brez predhodnih teoretičnih znanj. Se pa vsekakor priporočam za kakšne strokovne pripombe ali izkušnje oz. predloge izkušenejših.
Sam sem do sedaj več delal s suhim lesom, ker sem svoje prve izdelke izdelal kar iz lesa, ki je bil zložen za kurjavo. Pri že suhem lesu je malo verjetno, da bi vas še kaj presenetilo. Razpoke so bolj ali manj že tam, kjer so želele biti in se jim lahko izognete ali jih vključite v dizajn. Osebno se izogibam preveč razpokanim kosom lesa, če pa že je kakšna razpoka, jo raje poudarim, kot skrivam. O razpokah sem tako že pisal in zato tokrat ne bi šel v podrobnosti.
Z dleti, je vsekakor veliko lažje delati s svežim lesom. Dleto se bo kar pogreznilo v svež les in razlika napram suhemu kosu lesa je res očitna. Če bi delal z dleti, bi se zato zagotovo odločil za svež les - še posebej kadar gre za večje artikle.
Je pa težava pri svežem lesu ta, da zna naknadno počiti. In to ravno tam, kjer bi si najmanj želel ;) Kadar obdelujete svež kos lesa, polizedelek zmeraj hranite zavit v kakšno krpo in v plastični vrečki, da se ne more prehitro sušiti. Pričakujete lahko tudi kakšne naknadne deformacije in najbolje, da grobo obdelan izdelek pustite stati kakšen mesec ali več, predno ga do konca obdelate. Tako boste mogoče še lahko kaj popravili, če bo potrebno. Ali pa se preprosto pustite presenetiti in uporabite deformacije v svoj prid.
Kar se električnih orodij tiče, so za moker les bolj primerna orodja z rezili kot rašplje. Rašplje v grobi granulaciji tudi lepo odjemljejo material, finejša granulacija pa se pri določenih vrstah lesa rada zapolni in potem ni več učinkovita ali celo zažiga material. Prednosti rašpel pred orodji z rezili so, da ne tresejo, in jih je lažje kontrolirati ter obvladovati. Še posebej to pride do izraza pri tršem suhem lesu. Pa tudi velikosti in oblik je precej več, kot v primeru rezkarjev.
Pa da ne bom pisal preveč na splošno; kar predpostavimo, da ste dobili svež les. V tem primeru - če imate čas seveda - predlagam, da se ga kar lotite in ga na grobo obdelate ali z grobimi rašpljami, če imate veliko materiala za odstranit vam bo prav prišel Lancelot disk z žagno verigo, drugače pa orodja z rezili: TurboPlane, MiniTurbo, OrbiCut ali TurboShaft. Arbortechova orodja TurboPlane, MiniTurbo in TurboShaft se vsa montirajo na kotno brusilko, OrbiCut pa lahko poganjate z vrtalnim strojem, preko gibljive gredi gnane s Kirjes motorjem za brušenje in poliranje, ali izkušeni tudi s premim brusilnikom z nastavljivim številom obratov.
Začnete z največjim orodjem, ki omogoča najhitrejši odjem materiala in potem z manjšimi orodji obdelate še detajle. Vsekakor si pustite dovolj materiala za naknadno polfino in fino obdelavo. Zopet pa ne preveč, ker je po mojih dosedanjih izkušnjah manj možnosti za razpoke, če imate tanjše stene. Bo prej prišlo do deformacije, kot da bi razpokalo. Ni pa seveda zagotovila...
Tako obdelan kos pustite sušiti ovitega v kakšno krpo in papirnato vrečko. Mogoče sprva celo še v plastični vrečki, a tam ga ne smete imeti delj časa, ker se bo pojavila plesen. V plastični vrečki ga hranite zgolj v času, ko ga še obdelujete.
Svež les, ki ga nimate časa obdelati, je potrebno hraniti nekje v senci, da se prehitro ne suši. Cela debla sem osebno začel razpolavljati, nimam pa še dovolj rezultatov, da bi lahko potrdil, če je to dobra metoda. Vsekakor je problematična sredica debla in če boste deblo razrezali, bo predvidoma manj težav z razpokami, kot če ostane v celem kosu. Obstajajo pa tudi metode za vzdrževanje vlage v lesu, a jih sam še nisem preizkušal.
Čez mesec ali več - odvisno od debeline sten polizdelka - pa lahko izdelek dokončate. In ker bo tokrat bolj suh, ne bo težav niti s finimi rašpljami in boste tako lahko res do potankosti in zelo kontrolirano obdelali vse detajle, ki ste si jih zamislili. Na koncu pa seveda brušenje, ki je pa tudi veliko bolj priporočljivo, ko je les že suh.
Kadar obdelujem suh les že od samega začetka, se ga najraje lotim kar z rašpljami. Res je, da se bolj praši, a je delo bolj kontrolirano, predvsem pa sproščeno, ker ni potrebne toliko moči za držanje kotne brusilke ali premega brusilnika. Še posebej kadar ste že blizu končne oblike, se sam raje poslužim rašpelj, ker se bi mi težje zgodilo, da bi kje odstranil preveč materiala. Še posebej zato, ker rad izdelujem tankostenske lesene izdelke. In je v takšnem primeru potrebno že tudi razmišljati, da bo ostalo dovolj materiala za brušenje površine. Se mi je namreč že zgodilo, da sem si premalo pustil za brušenje in potem nisem mogel odpraviti vseh nepravilnosti na površini, ker bi bila stena že pretanka…
Se priporočam za vaše osebne izkušnje in vam želim veliko prijetnega dela z lesom!