Stružnica in potrebna oprema za začetnika?

Pogosto mi je zastavljeno vprašanje, katera stružnica bi bila najbolj primerna za začetnika.  

Nekako imam občutek, da obstaja prepričanje, da je majhna stružnica primernejša za začetek od večje. Dejansko pa velikost stružnice nima veze s tem, ali ste začetnik ali ne. Majhna stružnica torej ni nič bolj primerna za spoznavanje s svetom struženja lesa, kot velika. Razlika je zgolj v dimenziji največjega kosa, ki ga lahko stružite.

Je pa res, da je priporočljivo začeti s struženjem manjših obdelovancev. Vsekakor vam odsvetujem, da bi kot začetnik, na stružnico, za prvo struženje, vpeli kos nepravilne oblike in po možnosti premera do maksimalne zmožnosti vašega stroja. Za začetek si raje poiščite manjši kos, bolj pravilne oblike ali ustrezno obrezan na tračni žagi in ga varno vpnite. Pred zagonom zmeraj zavrtite obdelovanec z roko, da preverite neovirano vrtenje in se prepričajte, da imate stružnico na nizkih obratih.

Malce prehitevam z opozorili a, ker vem kakšni smo pri branju navodil, raje prej napišem, kot da sploh ne bi prebrali ;) Vrnimo se sedaj k vprašanju katero stružnico kupiti.

Najprej morate vedeti, kaj bi želeli stružiti:

• vzdolžno / oblikovno struženje med konicama
• sklede, krožnike, vaze, šatuljice in podobno
• kopirno struženje - izdelava več enakih kosov

Dimenzije oz. velikost lesne stružnice

Pri vzdolžnem struženju vam je najpomembnejši podatek dolžina, ki jo boste želeli obdelovati. Pod vzdolžno struženje med konicama lahko štejete vse od pisala, pa do noge za mizo ali recimo kija za baseball. Pomembno je vedeti, kakšen bo najdaljši kos, ki ga boste morali vpeti na stružnico in tako boste v specifikacijah posebej pozorni na maksimalno razdaljo med konicama. Zmeraj si k dolžini končnega kosa dodajte nekaj (5-10) centimetrov za rezervo.

Če boste želeli v izdelek vrtati še luknjo, potem morate pri dolžini postelje upoštevati tudi to. Dodati morate najmanj toliko, kolikor je globina luknje, ki bi jo želeli iz izvrtati. Plus še morebiti dolžino vpenjalne glave, če ne boste imeli svedra z MK2 konusom…

Če bi želeli delati številne kopije določenih lesnostrugarskih izdelkov, je najbolje poiskati kopirno stružnico z avtomatskim podajanjem. Če bi zgolj občasno želeli kaj skopirati, si lahko sami izdelate pripomoček za to in v tem primeru ne potrebujete kopirne stružnice.

Za struženje skled, krožnikov, vaz in podobnega, vam je za razliko od dolžine, pomembnejši maksimalni premer obdelovanca. Maksimalen premer nad posteljo, pri stružnicah z vrtljivim pogonskim sklopom pa tudi maksimalen premer. Kakšna je razlika?

Stružnice imajo lahko fiksen pogonski sklop - za vzdolžno struženje je to vse kar potrebujete. Za struženje skled pa - predvsem pri dolbenju, kar prav pride možnost vrtljivega pogonskega sklopa. Osebno to bolj koristim zato, da se mi ni potrebno sklanjati čez posteljo in ne, da bi stružil večje premere.

Stružnice z vrtljivim pogonskim sklopom imajo v tehničnih podatkih dve postavki za maksimalen premer obdelovanca. Tistega nad posteljo in še enega za primer, ko je pogonski sklop obrnjen za 90° in stružite pladenj ali nizko skledo ob postelji.

V slednjem primeru, ko nimate z druge strani podpore konjička, je pomembno, da poskrbite za dokaj uravnotežen surovec in pa, da ta ni preveč visok / debel, da ne preobremenjujete ležajev pogonske osi. Bi zapisal takole: stružnice z vrtljivim pogonskim sklopom so namenjene občasnemu struženju večjih dimenzij. V primeru, da bi želeli stružiti večinoma dimenzije večje od teh nad posteljo, priporočam, da si poiščete ali stružnico z višjo višino nad posteljo, ali posebno različico stružnice, namenjeno zgolj struženju velikih posod. 

Vam pa stružnica z vrtljivim sklopom omogoča, da občasno izdelate tudi kakšno večjo plitvo skledo ali velik pladenj oziroma krožnik. Hkrati pa se vam ne bo potrebno z dletom umikati postelji, če si boste pogonski sklop zavrteli za 30 ali 40°… Vse tri Record Power stružnice v skupini Coronet imajo vrtljiv pogonski sklop. Kaj pri teh naših modelih pogrešam, je možnost prednastavljenega zaklepanja za popolno poravnavo s konjičkom. Pri stružnicah, ki tega nimajo, se priporoča poravnava z dvojnim MK2 konusom.

Še nekaj o podatku max. premer nad posteljo: ta se izračuna s podvojitvijo razdalje med ploskvijo postelje in sredino pogonske gredi. In ta številka ne pomeni, da boste lahko stružili izdelke takšnega premera. To bo dejanski maksimalni premer surovca, ki ga še lahko vpnete na stružnico. Običajno je optimalno stružiti obdelovance do nekje 80% teh podanih dimenzij, ker vam zna drugače drsni nosilec podpore za dleta biti v napoto...

Preden začnete razmišljati o prevelikih dimenzijah struženih skled, vaz ali pladnjev, samo v opomin, da morate za velik izdelek imeti tudi velik kos lesa, kar pomeni tudi že konkretno deblo (razen, če boste stružili iz lepljenih obdelovancev). S tem je potem povezana logistika (teža debla), prenašanje, razrez,... Upoštevajte tudi, komu bodo vaši izdelki namenjeni. Za klasično mestno stanovanje, bo skleda premera 30 cm že kar velika…

Obdelali smo torej eno izmed pomembnih postavk pri nakupu nove lesne stružnice. Dimenzije. Paziti morate predvsem, da boste na vaš stroj sposobni vpeti dimenzijo izdelka, ki ga imate željo izdelovati. Zmeraj je dobro računati seveda z nekaj malega rezerve ;) Zato kupite malenkost večjo stružnico, kot jo nujno potrebujete.

Material in teža

Ni pa vseeno iz kakšnega materiala je izdelano ohišje, ki določa te naše potrebne dimenzije. Če je le mogoče, izberite čim bolj masivno stružnico z litoželeznimi komponentami.

Splošno pravilo pravi, da bi naj teža stružnice bila vsaj 3x tolikšna kolikor tehta obdelovanec. Še posebej je teža pomembna na začetku obdelave, ko vpet obdelovanec še ni povsem v centru in bo stružnico pri zagonu treslo. Bolj masivna stružnica vam omogoča hitrejšo obdelavo surovca, saj lahko začnete z grobo obdelavo pri višjih obratih brez občutnega vpliva na stabilnost stružnice.

Z večanjem dimenzij stružnice mora rasti tudi njena teža, saj je to edini način kako obdržati togost in stabilnost konstrukcije. Z večjimi dimenzijami stružnice je pomembna tudi podlaga na kateri le ta stoji in da je postelja ob montaži povsem poravnana (da ne pride do zvijanja postelje). Samo na tak način boste dosegli, da bo center pogonske osi v enaki osi kot center vrtljive konice na strani konjička.

Bodite pozorni na:

• masivno ter stabilno osnovo stružnice - postelja
• ustrezne noge, če gre za samostoječo stružnico oz jo montirajte na masivno mizo v primeru namiznega modela stružnice
• fiksen in stabilen pogonski sklop s čim večjo razdaljo med ležaji na pogonski osi
• masiven in stabilen konjiček s hitrim zaklepanjem pozicije
• robusten drsni del nosilca podpore za dleta s hitro fiksirno ročico

Vse ključne komponente stružnice naj bodo litoželezne. Izjemoma je postelja lahko tudi varjena, masivna jeklena konstrukcija, kot recimo OneWay - višji cenovni rang stružnic. Liti aluminij, tanka pločevina ali pohištvene cevi pa ne zagotavljajo dovolj togosti ter stabilnosti za učinkovito delo in bodo hkrati imele bistveno krajšo življenjsko dobo.

Tehnične karakteristike

na kratko:

• navoj pogonske osi naj bo M33 x 3,5 mm (evropski standard za lesne stružnice)
• v pogonski osi in v konjičku naj bo MK2 - morse konus (pri večjih stružnicah lahko tudi MK3).
• premer stebra za podporo dleta naj bo 1” oz 25,4 mm (mednarodni standard)
• priporočam elektronsko regulacijo hitrosti vrtenja pogonske osi

Jakost motorja je običajno že s strani proizvajalca določena tako, da ustreza maksimalni dimenziji obdelovancev, ki jih je moč stružiti na dotičnem modelu. V primeru, da nameravate izdelovati izdelke za prodajo, vsekakor izberite za stopnjo močnejšo in masivnejšo stružnico, kot jo nujno potrebujete glede na dimenzije vaših artiklov, ker boste lahko hitreje obdelovali tako surovce, kakor tudi odjemali večjo količino materiala naenkrat.

Za lastno ustvarjanje pa vsekakor ne boste gledali na čas, ker vam ne bo potrebno optimirati vaše učinkovitosti in boste zadovoljni tudi z že manjšim odjemom materiala. Boste s tem hkrati lažje prišli do želene oblike in kvalitetno obdelane površine. Zato moč motorja ni tako bistvena in bo pri kvalitetni stružnici povsem ustrezala proizvajalčeva izbira.

Glede števila obratov bo zadoščalo območje nekje med 200 in 3.500 obrati na minuto. Za vzdolžno struženje potrebujete višje obrate, kot v primeru struženja skled. Te se stružijo pri nekje 600 obratih na minuto. Seveda odvisno tudi od dimenzij. Večina stružnic ima v pogonskem sklopi več parov jerminc, s čemer lahko določite območje hitrosti vrtenja in s tem ohranjate moč motorja.

Cenejše stružnice, kot na primer Lidlova Parkside stružnica, so običajno bolj primerne za vzdolžno struženje, ker imajo težave pri nižjih obratih. Čeprav, v tem dotičnem primeru, regulacija vrtljajev sicer omogoča tudi nizke obrate, pri slednjih zelo močno upade moč motorja. Hkrati je navoj na pogonski osi, pri tej in tej podobnih stružnicah, običajno M18 in ne M33 x 3,5. In tudi Morse konusa nimajo v pogonski osi ali konjičku.

Če iščete stružnico za struženje sklečk, vam priporočam, da poiščite kaj drugega. Record Power alternativa je mini stružnica DML250, ki že ima masivno litoželezno konstrukcijo, M33 x 3,5 navoj na pogonski osi, je kompatibilna z MK2 konusi in teče neprimerno tišje. Nima pa še elektronske regulacije hitrosti in obrate nastavljate z ustrezno kombinacijo jermenic. Ima pa zato dovolj moči tako pri nizkih, kot visokih obratih.

Potrebna dodatna oprema

Za vzdolžno struženje morate običajno dokupiti zgolj dleta. Vse ostalo, kar potrebujete za delo, je namreč večinoma že v kompletu. S stružnico Record Power prejmete pogonsko konico, vrtljivo konico ter čelno ploščo. Zmeraj je vključena tudi podpora za dleto v primerni dolžini glede na velikost stružnice. Vse to sodi v osnovno opremo stružnice.

Konici potrebujete za vpetje obdelovanca pri vzdolžnem struženju. Na surovcu, pred vpetjem na stružnici, določite center na obeh straneh in vanj z udarcem utisnete konici. Tako boste zagotovili vpetje točno v centru ter dober oprijem brez, da bi pretirano obremenjevali ležaje v pogonskem sklopu. Obstaja sicer več oblik in dimenzij konic; tako pogonskih kot sotekočih (vrtljivih), a za začetek bosta v redu te dve, ki ju boste prejeli skupaj s stružnico. 

Čelna plošča se uporablja za privijačenje surovca, kadar tega ne morete vpeti med konici. Na tak način lahko, na primer, obdelate skledo iz zunanje strani. Čelno ploščo privijačite v material, ki bo kasneje odstranjen, ko boste skledo dolbli. Priporočam, da luknje za pritrditev čelne plošče, predvrtate s tankim svedrom, da ne boste imeli kasneje težav pri odvijanju vijakov.

Za lažje in neovirano dolbenje ali vrtanje, bo zelo prav prišla vpenjalna glava, ki vam omogoča varno enostransko vpetje brez vijačenja. Vpenjalna glava se lahko uporabi tudi namesto čelne plošče. Čeljusti imajo, za večjo varnost vpetja, rob v obliki lastovičjega repa, ki preprečuje, da bi se obdelovanec snel iz oprijema med obdelavo. Čeljusti za težje izdelke ter za vpenjanje surovcev iz svežega lesa, so globlje in imajo dodatna rebra za varnejše vpetje.

Za začetek priporočam vpenjalno glavo SC3, ki ima na voljo široko paleto čeljusti, kompatibilnih s stružno glavo SC4. Mini vpenjalno glavo SC2 priporočam v primeru, da imate res majhno stružnico ali, da boste stružili zgolj drobne izdelke. Vse naše stružne glave imajo standarden M33 x 3,5 navoj. V ponudbi pa imam tudi M18 x 1,5 ter M18 x 2,5 na M33 x 3,5 vmesnike, če imate slučajno stružnico, ki nima standardnega navoja na pogonski osi.

V kompletu s stružno glavo pri Record Power že prejmete en set čeljusti in za začetek bo to dovolj, če se ne boste že takoj spravili obdelovat kaj večjega ;) Kar smo že na začetku rekli, da ni pametna ideja. Katere čeljusti boste v bodoče potrebovali, pa je povsem odvisno od tega v katero smer vas bo zaneslo.

Obdelovanec imate sedaj varno vpet in potrebujete še dleta:

Za vzdolžno struženje potrebujete:

• grobi cevnik
• oblikovni cevnik
• poševnik (opcijsko)
• dleto za utore in odrez

Za struženje skled potrebujete:

• sklednik 
• koničasto dleto za pripravo vogala za vpetje
• kosmač (opcijsko)

Record Power ima po novem v programu celo dleto za točno tak vogal, lahko pa uporabite tudi dleto za utore in odrez ali poševnik. Kar se sklednika tiče, priporočam različico z daljšim ročajem in srednjo dimenzijo žlebu za začetek. 

Najpomembnejše glede dlet je, da bodo zmeraj ostra. Zato boste nujno potrebovali možnost ostrenja dlet. Morebiti doma že imate dvojni kolutni brusilnik. V tem primeru lahko koristite kar tega. Pri brušenju s takšnim “suhim” brusilnikom bodite pozorni, da ne boste pregreli materiala. Sproti ga hladite z vodo, preden bi se material obarval. 

Osebno za ostrenje uporabljam mokri brusilnik z bistveno nižjimi obrati. Je pa za prvotno oblikovanje konice, hitrejši dvojni kolutni brusilnik bolj priročen, ker boste bistveno hitreje izoblikovali rezalni rob, kot si ga želite. Tega boste, predvsem pri skledniku, želeli oblikovati po svoje. Za to vam bo zelo prav prišel nastavek za ostrenje žlebastih dlet. Nastavki v Record Power strugarskem setu so kompatibilni z vsemi standardnimi mokrimi brusilniki z vodilom (drsno palico) premera 12 mm. Če bi pa želeli uporabiti nastavek v kombinaciji s suhim kolutnim brusilnikom, boste morali le-tega priviti na podlago, na katero boste pritrdili tudi nosilni steber za drsno vodilo, ki je osnova za te ostrilne nastavke. 

Če se želite izogniti ostrenju dlet, se lahko odločite za struženje z dleti z izmenljivimi trdokovinskimi (HM) ploščicami. V tem primeru boste vsake doliko obrnili ali zamenjali ploščico in to je to. Ni pa to primarno orodje za struženje lesa in boste s klasičnim dletom večinoma dosegli boljše rezultate. Kjer se trdokovinske ploščice dobro obnesejo, je struženje izdelkov kombiniranih z epoksi smolo.

Pri struženju skled je pomembno, da sproti spremljate debelino stene. Pri manjših skledah lahko to sicer otipate s prsti, ko boste stružili malce večje dimenzije, pa bo še kako prav prišlo ukrivljeno strugarsko merilo, s katerim lahko natančno izmerite debelino stene vzdolž celotne globine stružene posode.

Za dokončat posodo morda pridejo prav še čeljusti ali plošča za ponovno vpenjanje - ni sicer nujno potrebna, ker se da z nekaj improvizacije tudi brez. Odvisno kako boste komplicirali z oblikovanjem dna posode ;)

Če bi želeli vrtati luknje, bo prav prišla še vrtalna glava. To bo pa začetek dejansko vse kar potrebujete. 

Če na kratko povzamem:

• pogonska in vrtljiva (sotekoča) konica - običajno že v setu s stružnico
• vpenjalna stružna glava (za enostransko vpetje obdelovanca, če to potrebujete)
• stružna dleta / noži
• brusilnik za ostrenje dlet
• pripomočki za brušenje dlet (opcijsko)
• čeljusti ali plošča za ponovno vpetje (opcijsko)
• vrtalna glava (opcijsko)

Bistveno je, da imate obdelovanec dobro vpet in dleta ostra!

Namigi za varno struženje

Pri postavitvi stružnice, bodite pozorni na višino pogonske osi, ki bi naj optimalno bila nekje v višini vašega komolca. Pomembno je, da manjšo “namizno” stružnico pritrdite na stabilno delovno mizo ali ustrezno stojalo; večje stružnice pa so tako dobavljene skupaj z litoželeznimi nogami. Prostor naj bo zadostno osvetljen.

Če ste nabavili večjo stružnico, kljub temu ne začnite z velikim kosom lesa. Bolje začeti z manjšim premerom, da najprej dobite občutek kako se stroj obnaša. Pred zagonom vsekakor znižajte obrate. Za sklede ne potrebujete več kot kakšnih 600 obratov na minuto. Za vzdolžno struženje se obrati gibljejo med 2.000 in 3.000 na minuto. Izbrana hitrost je seveda odvisna od dejanskega premera obdelovanca.

Če ste kupili starejšo stružnico, ta verjetno nima elektronske regulacije vrtljajev. Pred zagonom se prepričajte, da izberete ustrezno kombinacijo jermenic, da ne boste začeli z maksimalnimi obrati. Starejše stružnice so večinoma optimirane za višje obrate, ker so jih mojstri koristili predvsem za struženje nog za stole in mize, ter za stebre ograj,... Sem imel že primere, ko so mi stranke potožile, da imajo težave s struženjem skled in smo ugotovili, da stružijo pri več tisoč obratih / minuto.

Pri vpenjanju obdelovanca z vpenjalno glavo, bodite pozorni na stanje lesa in se prepričajte, da bo vpetje vzdržalo. Če je le mogoče, podprite enostransko vpet obdelovanec s konjičkom. Pri vpenjanju obdelovanca med konici, pred vpetjem na stružnico, z obeh strani udarite konico v surovec, da boste imeli pripravljeno ležišče za vpetje. Ne udarjati ob obdelovanec, ko je pogonska konica že v pogonski osi, ker boste poškodovali ležaje. Pri zategovanju s konjičkom ne uporabiti prekomerne sile, da bi po nepotrebnem obremenjevali ležaje pogonske osi. Zato je pomembno, da imate predhodno odtisnjeni konici v obdelovancu, da vam ta med delom ne more odleteti. Vsake toliko časa preverite vpetje, še posebej, če stružite iz svežega lesa.

Pred zagonom stružnice se zmeraj prepričajte, da imate nastavljeno ustrezno hitrost ter, da ste z roko zavrteli obdelovanec in se ta nemoteno vrti.

Pri vzdolžnem struženju, naj bo naslon za dleto na takšni višini, da boste rezali les nekje na zgornji tretjini obdelovanca. Pri struženju sklede pa ste s sklednikom v višini pogonske osi. Podpora za dleta naj bo pozicionirana čim bliže obdelovancu. Ko se obdelovanec vrti, nikoli ne segajte s prsti preko podpore! Preden se z dletom približate obdelovancu, mora to že sloneti na podpori.

Priporočam, da se udeležite kakšnega začetnega tečaja za struženje lesa. Dandanes se da sicer marsikaj naučiti tudi na spletu, a bodite pri tem pozorni, da si, za takšno učenje tehnik struženja, izberete priznane strugarje z izkušnjami. Se pa gledanje video posnetkov vsekakor ne more primerjati s praktičnim tečajem.

Pa ne pozabit naostriti vaših dlet!

Stroji v strugarski delavnici

Kot smo že omenili, je nujno potrebno imeti kakšen brusilnik za ostrenje dlet, saj jih boste, za doseganje kvalitetne in gladke površine, primorani med struženjem redno brusiti. Hkrati bo delo z ostrimi dleti varnejše in bolj prijetno.

Za pripravo surovcev, preden jih boste vpeli na stružnico, bo zelo prav prišla tračna žaga. Priporočam, da izberete tračno žago z nekaj rezerve v kapaciteti, glede na maksimalne dimenzije obdelovanca na izbrani stružnici. Najmanjši model, ki bi ga priporočal iz Record Power programa je BS300E. Za stružnico dimenzij Coronet Herald bi predlagal tračno žago BS350 ali Sabre 350, za stružnici Envoy in Regent pa BS400 ali Sabre 450.

Za pospravljanje delavnice in odsesovanje prahu pri brušenju, priporočam ali vakuumsko odsesovalno napravo s priklopom 100 mm in z vsaj 2.000W moči, ali ventilacijski odsesovalec s ciklonskim separatorjem z vsaj 1.000W moči. Razlika med tema dvema principoma je v tem, da se 

• vakuumski odsesovalniki bolje obnesejo bolj kot je prostor zaprt. So torej idealni za uporabo z ročnimi električnimi orodji s priklopom za odsesovanje. 
• ventilacijski pa za učinkovitost potrebujejo neoviran pretok zraka in je priporočljiv premer cevi 100 mm ali več in se ne obnesejo za odsesovanje iz zaprtih prostorov.

Ker bo nekaj prahu, odsesovanju na samem viru navkljub, zagotovo pobegnilo, priporočam aktiven filter zraka AC400, ki se še kako dobro izkaže v PowerCarving delavnici, kjer je težko poloviti prah na izvoru. Zaradi manj lebdečega prahu v delavnici, bo tudi vidljivost boljša - še posebej, če se boste lotili dodelave svojih struženih izdelkov z eRezbarjenjem.

S kvalitetno kombinacijo odsesovanja in filtriranja zraka v delavnici, boste poskrbeli za čistočo in še pomembneje, svoje zdravje! Odsesovanju navkljub priporočam uporabo maske pri brušenju izdelkov na stružnici.

Osebno koristim še steberni vrtalni stroj, ker surovce raje vpnem v, s Forstner svedrom predvrtano luknjo premera cca 60mm, kot da bi nanj vijačil čelno ploščo. Če boste kupovali steberni vrtalnik, bodite pozorni na globino grla. Da bo ta razdalja (med vrtalno glavo in stebrom) večja, kot je maksimalni polmer obdelovanca nad posteljo vaše stružnice.

Če povzamem na kratko, kaj še potrebujete v strugarski delavnici:

• brusilnik za ostrenje strugarskih nožev / dlet
• tračno žago za pripravo surovcev
• odsesovalno napravo
• zračni filter za delavnico

Prijetno ustvarjanje vam želim!